Nepravilnost, brez ravnih linij, preprostost, to je nekaj ključnih besed, ki se jih spomnim od tega popoldneva v parku. Želel sem, da uporabnik začuti točno to, kar sem jaz začutil, ko sem sedel ob vznožju tega drevesa.
Občutek pomiritve kljub nepravilnostim in neravninam lesa, občutek preprostosti kljub naključnim oblikam, ki me obkrožajo. »Ko pogledam naše hiše, me preseneti to zaporedje ravnih linij in krivulj, ki se mi ne morejo izogniti temu, da so umetne. Samo človeštvo si, kot kaže, predstavlja in ustvarja ravne črte. V naravi, tako kot v vesolju, ne obstajajo.»